Gibanje Motivacija

Andrej Podgoršek: Zakaj je tek v skupini lahko bolj učinkovit od individualnega

Andrej Podgoršek je nekdanji odličen atlet, član jugoslovanske reprezentance. Še danes se ukvarja s tekom, ima tudi svojo tekaško skupino ŠD Radost. Na Konjiškem maratonu je s svojim društvom prejel nagrado za najštevilčnejšo skupino.

V skupini je tek lažji, napredek v vadbi boljši in večja je tudi rednost vadbe.

Ali je to res?

Tek je individualni šport, kjer je uspeh v zelo veliki meri odvisen od tega, koliko energije in časa posameznik vloži v vadbo. Zaradi te individualnosti smo tekači praviloma tudi osebnostno drugačni od drugih športnikov, še posebej v primerjavi s kolektivnimi športi. Vendar to ne pomeni, da mora biti tudi vadba teka individualna.

Tek v skupini ima veliko pozitivnih učinkov. V prvi vrsti deluje motivacijsko, saj lažje vztrajamo kakšno minuto dlje, če je okoli nas nekaj sotekačev, ki tečejo s podobnim tempom. V skupini  treningi minejo hitreje, predvsem dolgi teki. Tudi težke, bolj intenzivne treninge bomo lažje in bolj kvalitetno opravili v družbi, kjer bomo spodbujali drug drugega.

Pri vadbi v skupini naj bo prvo vodilo čim večja homogenost. Poskušamo teči v skupini, kjer so sotekači približno enako sposobni. Pozitivni učinki vadbe bodo tako večji za vse udeležence.

Organizirane tekaške skupine lahko pozitivno vplivajo na tekače na vseh ravneh. Začetniki velikokrat potrebujejo kakšen nasvet o tehniki teka, nadzor in vodjo, ki jih usmerja. Predvsem je na začetku pomembna kakšna pozitivna spodbuda, ki jo dobijo od vodje skupine (trenerja) ali od tekaških kolegov, da vztrajajo, dokler jim tek ne »steče«, kot pravimo.

Najpomembnejši faktor napredka je rednost vadbe. Skupina je lahko velik motiv, da se redno odpravljamo na vadbo. V naprej imamo določen termin vadbe, vemo, da nas pričakujejo tekaški kolegi, ki jih ne smemo razočarati s svojo odsotnostjo. Če bi tekli sami, bi velikokrat iskali izgovore, da ostanemo doma.

Prednosti skupinske vadbe imajo tudi bolj izkušeni tekači (maratonci), saj je trening dolgih tekov ali intervalov v družbi mnogo lažji in učinkovitejši, kot če bi tekli sami. Tudi na samem maratonu je laže teči v skupini, kot pa sam vzdrževati tempo celotno progo.

Menim, da je najpomembnejši pozitiven dejavnik skupinskega teka sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Hiter tempo življenja  nam danes ne omogoča veliko prostega časa. Vedno manj se družimo in pogovarjamo.  Med tekom v skupini pa preživimo s sotekači kar precej časa, zraven se tudi pogovarjamo, bolje spoznavamo in družimo. Velikokrat se prijateljstvo nadaljuje tudi izven redne vadbe.

Zato je tek vedno bolj priljubljen in z njim lažje in bolje živimo.

Zelo pomembno se mi zdi opozoriti tudi na pojav negativnih vplivov pri teku v skupini, kar velja predvsem za najšibkejše. Njihov tek je velikokrat prehiter oziroma na previsoki intenzivnosti, saj ves čas garajo v lovu za preostalimi člani skupine.

Podobna težava je lahko prevelika tekmovalnost. Vsaka vadba poteka na preveliki intenzivnosti. V takšnih primerih je zelo dobrodošel član (trener), ki je sposoben racionalno spremljati zadevo, skupino umiriti in usmerjati potek vadbe. Prevzeti mora vlogo vodje oziroma vlogo možganov v skupini.

Veliko je tekačev, ki menijo, da tek v skupini ni za njih. Pravijo, da je čas, ki ga porabijo med tekom rezerviran, da so sami s seboj. Da si prečistijo glavo, zberejo misli, dajo možgane na »off«… Tudi njim moramo dati prav. Možnosti je veliko, vsak si naj izbere tisto, ki je njemu najbolj pisana na kožo in mu nudi največje zadovoljstvo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

5 + fifteen =