Roman Dobnikar je predsednik atletske zveze Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o slovenski atletiki skozi čas, temi, o kateri zagotovo ve ogromno.
“Sem velik ljubitelj športa, z druzino radi kolesarimo, hodimo in tecemo ter smucaml ter seveda imam radi skupinske športe, vendar pa ne morem preko tega, da je atletika kraljica športa, zato sem mogoče v tem trenutku malo bolj naklonjen njej. Kot predsednik Atletske zveze Slovenije se trudim postaviti atletiko v slovenskem prostoru na še višji nivo. Vsi se zavedamo, da je popularnost atletike kar malo upadla. “v razvoj Slovenske atletike pa neizmerno. verjamem zato, ker gre za bazičen in najlepši naravni šport za vse – in trend se je že obrnil”. Želim jo približati ostalim, predvsem pa mladim.
Tako kot vse stvari, se je tudi atletika pred časom razvijala drugače. Rezultati so včasih bili boljši, rekordi težje dosegljivi. Še danes imamo nekaj rekordov izpred več kot 20 ali 30 let. Kar pomeni, oz. nam kaže, da je nekoč atletika v našem prostoru res bila na vrhunskem nivoju. Ne pravim, da danes ni. Imamo par posameznikov, ki so res izjemni. Dosegajo rekorde, presegajo meje mogočega. V celoti gledano, se rezultati v celotnem spektru Slovenske atletike (otroska, mladinska, clanska in veteranska atletika) zopet po dolgih letih stagnacije, ponovno dvigujejo. in na to smo ponosni. Kljub temu pa se že pri starejših mladincih pozna razlika med nekoč in danes. Vidi se, da so včasih začeli zares trenirati kasneje, kar je tudi prav. Dan danes se specializacija prične prehitro. Otroci hitro pregorijo, dosežejo svoj maksimum in se jim nato rezultat ustavi, včasih so pa začeli bolj počasi, trenirati zares so začeli šele v srednji šoli in dosegali res zavidljive rezultate.
Pa vendar, kar je bilo, je bilo. Za nazaj ne moremo nič spremeniti. Se pa s celotnim strokovnim svetom AZS resnično trudimo narediti atletiko atraktivnejšo in dosegati vrhunske rezultate še naprej.”